Analiza mikroplastike

Analiza mikroplastike
Free

Analiza mikroplastike predstavlja eno izmed najbolj aktualnih področij analizne kemije. Z razvojem modernih in sofisticiranih metod kot sta Ramanska mikroskopija in IR mikroskopija se na področju analize mikroplastike odpira veliko možnosti napredne analize delcev mikroplastike. Ramanska in IR spektroskopija sta komplementarni metodi, kjer proučujemo nihajne načine molekulskih struktur, kar nam da podatke o kemijski sestavi vzorca ter molekulskimi interakcijami. Omenjeni spektroskopski metodi lahko združimo z mikroskopijo, kar nam omogoča kemijsko oslikovanje vzorca, kjer kontrast slike določajo spektroskopske lastnosti analiziranega vzorca.

V naši ponudbi izpostavljamo Agilent 8700 LDIR in Ramanske mikroskope proizvajalca HORIBA, ki omogočajo avtomatizirano in hitro analizo mikroplastičnih delcev v vaših vzorcih.

Vas zanima več? Pošljite nam sporočilo

Brošure

Agilent Microplastics
Horiba Microplastics

Video

Agilent Automated Analysis of Microplastics

Horiba Microplastics Part 1

Horiba Microplastics Part 2

Analizne metode

Ramanska mikroskopija

Ramanska spektroskopija sklopljena z mikroskopom je ena iz med vodilnih tehnik na področju analize mikroplastike. Omogoča analizo delcev do <1 μm, kar je pri analizi mikroplastike ključnega pomena, saj se z zmanjšanjem velikosti delcev, številčnost veča. Manjši delci velikosti imajo večje posledice, predvsem iz toksikološkega vidika. V našem programu imamo široko ponudbo Ramanskih spektrometrov sklopljenih z mikroskopom, ki z uporabo programske opreme ParticleFinderTM omogočajo avtomatizirano analizo delcev mikroplastike.

HORIBA – Microplastics explained

 

IR mikroskopija (LDIR)

LDIR omogoča hitro in poenostavljeno kemijsko oslikovanje z uporabo kaskadnega laserja (QCL) v povezavi z optiko za hitro skeniranje. Agilent 8700 LDIR vam omogoča visokokakovostno in hitro kemijsko oslikovanje vzorcev. Omogoča zanesljivo in avtomatizirano analizo vzorcev do 10 μm.

LDIR – Automated Analysis of Micrplastics

Splošno

Raziskave na tem področju potekajo vse od leta 1970, vendar pa še vedno ni dovolj podatkov, da bi dobili popolno sliko in uvedli standarizirane postopke. Mikroplastika je definirana kot plastični delci, ki so manjši od 5 mm (v nekateri literaturi < 1 mm).

Zaradi svoje majhnosti so delci po navadi nevidni prostemu očesu in ogrožajo naš ekosistem. Raziskovalci so našli mikroplastiko v morskem in kopenskem ekosistemu, kjer je prodrla v prehranjevalno verigo. Našli so jo celo v soli, sladkorju, pivu, medu in tudi na ledenikih ter deževnici.

Če povzamemo avstralske raziskovalce, ljudje vsak teden nevede zaužijemo približno 5 g plastike v obliki mikroplastičnih delcev, če to razširimo na obdobje 12 mesecev je podatke še bolj zaskrbljujoč, saj zaužijemo vek kot 0,5 kg plastike.

Klasifikacija

Primarna mikroplastika je namensko izdelana za industrijsko proizvodnjo: mikroplastika za kozmetično industrijo, izdelki za osebno nego (zobna pasta, gel za tuširanje itd.).

Sekundarna mikroplastika so plastični delci, ki so produkt fragmentacije večjih plastičnih odpadkov na kopnem ali v vodi. Razpad je posledica fotorazgradnje ali drugih okoljskih vplivov. Sekundarna mikroplastika je posledica nepravilnega ravnanja z odpadki.

Vpliv mikroplastike na zdravje in okolje

Svetovna produkcija plastike je ocenjena na 322 milijonov ton in pričakovanja v naslednjih 20 letih so, da se bo ta številka podvojila. Veliko je neraziskanih vprašanj o vplivu mikroplastike na zdravje ljudi, ekosisteme in naravo na sploh. Glavna vprašanja so: ali je mikroplastika škodljiva, ali je prodrla v prehranjevalno verigo, ali absorbira škodljive snovi etc.

Trenutno na tem področju še ni regulacij, vendar se različne organizacije (vključno z EPA in USEPA) aktivno ukvarjajo s področjem onesnaženosti z mikroplastiko.

  • Mikroplastika je vseprisotna, najdemo jo v oceanih, pitni vodi, hrani in zraku. Po nekaterih ocenah naj bi človek nevede zaužil pribljižno 52 000 delcev mikroplastike na leto.
  • Mikroplastika povzroča škodo okolju in živalim, vključno z vnetji in stresom. Poleg tega mikroplastika lahko sorbira organske in anorganske kontaminate, ki jih nato zaužijejo ljudje ali živali.
  • Čeprav razpoložljivi podatki kažejo, da je tveganje za zdravje ljudi minimalno, obstajajo precejšnje vrzeli v znanju in raziskavah iz tega področja, vključno s toksikološkimi podatki in absorbcijo plastičnih delcev v tkiva in organe.
  • WHO ugotavlja, da ni dovolj informacij za točne sklepa o vplivu mikroplastike in poziva k nadaljnim znanstvenim raziskavam.

Priprava vzorcev

Težava pri analizi mikroplastike v okolju je ločevanje delcev od kompleksne mešanice organskih in anorganskih snovi v matriksu vzorca. Raziskave na področju mikroplastike so pomembne, da najdemo njen izvor in kar se da omilimo posledice. Namen raziskav je ugotoviti kakšna je onesnaženost, morfologija delcev, kakšna je njihova kemijska identiteta etc.

Trenutno še ni standariziranih metod, vendar se raziskovalci in regulatorni organi trudijo, da bi razvili standardne metode na področju analize mikroplastike in predstavili primere dobre laboratorijske prakse. Kljub temu pa se na tem področju pojavljajo določene raziskave s katerimi se bližamo rešitvam na področju analize mikroplastike.

V primeru strokovnih vprašanj na področju ustrezne priprave vzorcev za analizo mikroplastike, smo vam na voljo.

Validation of Sample Preparation Methods for Microplastic Analysis in Wastewater Matrices – Reproducibility and Standardization
Priprava vzorcev