IR spektroskopija
Princip delovanja
Infrardeča spektrofotometrija je ena od najboljših metod, ki so kemiku na razpolago za identifikacijo čistih organskih in anorganskih spojin. Skoraj vse molekule razen kisika, klora in dušika absorbirajo infrardeče sevanje. Vsaka molekulska vrsta ima edinstven infrardeči absorbcijski spekter. Med te ne upoštevamo kiralne molekule, ki jih najdemo v kristalnem stanju. Zaradi te posebnosti, se lahko skoraj vsak vzorec identificira na podlagi primerjanja spektra spojine poznane strukture.
IR spektrometre ločimo na disperzijske in FTIR (Fourier Transform Infrared Spectroscopy).
Ključne aplikacije
Okoljska analiza
IR spektroskopija se uporablja v širokem spektru okoljskih aplikacij. Tehnika omogoča daljinsko merjenje plinov, tekočin in trdnih snovi ter je hitra in zanesljiva metoda za karakterizacijo in okvirno klasifikacijo strukture najrazličnejših vzorcev. Poleg tega se IR pogosto uporablja za identifikacijo snovi za potrditev rezultatov drugih tehnik bodisi zaradi zagotavljanja kakovosti (QA).
Živilska industrija
IR spektroskopija nam omogoča merjenje koncentracija različnih spojin v živilskih izdelkih.
Tehnologija polimerov
Infrardeča spektroskopija je uporabna tudi pri merjenju stopnje polimerizacije v proizvodnji polimerov. S pomočjo IR spektroskopije lahko določimo sestavo, strukturo in medmolekulske interakcije v vzorcu.
Industrija barv in premazov
FTIR instrumenti v industriji premazov nadomeščajo disperzijske infrardeče instrumente, ker je FTIR veliko hitrejši, natančnejši in bolj občutljiv. Sodobne zmogljivosti obdelave podatkov omogočajo FTIR tudi pri ugotavljanju in določanju količin kemičnih komponent v barvah.
