Spektrofotometrija preučuje interakcije med elektromagnetnim valovanjem in snovjo in se uporablja pri analizi širokega spektra vzorcev. UV/VIS/NIR spektrofotometrija je ena najpogosteje uporabljenih tehnik. Temelji na merjenju absorbcije sevanja, ki ga absorbira snov v raztopini.
Pri kvalitativni analizi lahko organske spojine prepoznamo s pomočjo spektrofotometra, če so na voljo kakršni koli zabeleženi podatki, s kvantitativno analizo pa ugotovimo koliko molekularnih vrst absorbira sevanje. Spektrofotometrična tehnika je preprosta, hitra in uporabna za majhne količine spojin. Temeljni zakon, ki ureja kvantitativno spektrofotometrično analizo je Beer-Lambertov zakon.
Identifikacija snovi temelji na primerjavi absorbcijskega spektra neznanega vzorca z referenčno substanco. Izvor vidne svetlobe je volframova žarnica, medtem, ko je pri UV spektru izvor devterijeva žarnica.
Glede na valovno dolžino svetlobe ločimo tri območja:
-UV območje, 300nm do 400nm
-VIS območje, 400m do 765nm
-NIR območje, 765nm do 3200nm
Ključne aplikacije
Detekcija nečistoč
Spektrofotometrija je ena najboljših metod za določanje nečistoč v organskih molekulah. Zaradi nečistoč v vzorcu lahko opazimo dodatne vrhove, ki jih lahko primerjamo s standardnimi surovinami. Z merjenjem absorbance pri določeni valovni dolžini lahko zaznamo nečistoče.
Struktura organskih spojin
Analizna tehnika je uporabna pri določanju struktur organskih molekul. Z analizo lokacije vrhov in kombinacije vrhov je mogoče sklepati, da so spojine nasičene ali nenasičene, ali so prisotni hetero atomi itd.
Kvalitativna analiza
S spektrofotometrijo lahko kvalitativno določimo spojine, ki absorbirajo sevanje pri določeni valovni dolžini. Identifikacija se opravi s primerjavo absorbcijskega spektra s spektri znanih spojin.
Kvantitativna analiza
Spektrofotometrija nam omogoča kvantitativno določanje spojin, ki absorbirajo sevanje pri določenih valovnih dolžinah ob primerno zasnovani in validirani metodi.